Vpliv spreminjanja letnih časov na telo
Nihanje sezonskih temperatur pomembno vpliva na koncentracije alergenov v zraku in zdravje dihal. Ko se temperature v prehodnih obdobjih dvignejo, rastline vstopijo v pospešene reproduktivne cikle, kar vodi do povečane proizvodnje cvetnega prahu – zlasti breze, ambrozije in trav. Hkrati toplejši pogoji ustvarjajo idealne habitate za pršice (vrste Dermatophagoides), katerih populacije uspevajo pri vlažnosti nad 50 % in temperaturah med 20 in 25 °C. Ti biološki delci ob vdihavanju pri nagnjenih posameznikih sprožijo preobčutljivostne reakcije, ki jih povzroča imunoglobulin E (IgE), in se kažejo kot alergijski rinitis, za katerega so značilni zamašen nos, rinoreja in kihanje, ali hujša bronhialna hiperreaktivnost, ki jo opazimo pri poslabšanjih astme.
Poleg tega nenadne termoregulacijske težave, ki jih povzročajo hitre temperaturne spremembe, povzročajo fiziološki stres na dihalni epitelij. Nosna sluznica, ki se običajno vzdržuje pri 34–36 °C, med izpostavljenostjo mrazu doživlja vazokonstrikcijo, v toplih obdobjih pa vazodilatacijo, kar ogroža mehanizme mukociliarnega očistka. Ta toplotni stres zmanjša proizvodnjo sekretornega imunoglobulina A (sIgA) za do 40 %, kar znatno oslabi prvo vrsto imunološke obrambe dihal. Posledična ranljivost epitelija ustvarja optimalne pogoje za virusno patogenezo – rinovirusi kažejo povečano stopnjo replikacije v hladnejših nosnih prehodih (33–35 °C v primerjavi s telesno temperaturo), medtem ko virioni gripe ohranjajo večjo okoljsko stabilnost v hladnem zraku z nizko vlažnostjo. Ti kombinirani dejavniki povečajo tveganje za okužbe zgornjih dihal za približno 30 % v prehodnih obdobjih, kar zlasti prizadene pediatrično in geriatrično populacijo z manj odporno imunostjo sluznice.
Sezonska nihanja temperature lahko pomembno vplivajo na delovanje srca in ožilja s spreminjanjem vzorcev zoženja in širjenja krvnih žil, kar vodi do nestabilnih ravni krvnega tlaka. V prehodnih vremenskih obdobjih nenadne spremembe temperature okolja sprožijo ponavljajoče se prilagoditve žilnega tonusa, saj telo poskuša ohraniti toplotno ravnovesje. Ta fiziološki stres nesorazmerno prizadene posameznike z že obstoječimi boleznimi, kot sta hipertenzija (kronično povišan krvni tlak) in koronarna arterijska bolezen (moteno prekrvavitev srčne mišice).
Nestabilnost krvnega tlaka dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem, zaradi česar srce dela močneje za učinkovito cirkulacijo krvi. Pri ranljivih skupinah prebivalstva lahko ta povečana obremenitev preobremeni ogroženo srčno funkcijo, kar znatno poveča tveganje za akutne srčno-žilne zaplete. Mednje lahko spadata angina pektoris (zmanjšana oskrba s kisikom, ki povzroča bolečine v prsih) in miokardni infarkt (popolna blokada koronarnega pretoka krvi, ki vodi do poškodbe srčnega tkiva). Medicinske študije kažejo, da takšna temperaturno pogojena hemodinamska nestabilnost prispeva k 20–30-odstotnemu povečanju srčno-žilnih izrednih stanj med sezonskimi prehodi, zlasti pri starejših bolnikih in tistih s slabo zdravljenimi kroničnimi boleznimi.
Sezonske spremembe temperature in vlažnosti lahko začasno vplivajo na imunsko delovanje telesa. Ker imunski sistem potrebuje čas, da se prilagodi spreminjajočim se okoljskim razmeram, to obdobje prilagajanja ustvari obdobje ranljivosti. Če je telo v tej fazi izpostavljeno patogenom, kot so virusi ali bakterije, se lahko obramba telesa oslabi, kar poveča verjetnost okužb, kot so prehladi, gripa ali bolezni dihal. Starejši odrasli, majhni otroci in osebe s kroničnimi zdravstvenimi težavami so med sezonskimi prehodi še posebej dovzetni zaradi manj odpornega imunskega odziva.
Preprečevanje in zdravljenje pogostih bolezni med sezonskimi spremembami
Bolezni dihal
1. Okrepiti zaščitne ukrepe
V obdobjih visoke koncentracije cvetnega prahu poskusite zmanjšati izhode ven. Če morate iti ven, nosite zaščitno opremo, kot so maske in očala, da se izognete stiku z alergeni.
2. Poskrbite za čist zrak v vašem domu
Redno odpirajte okna za prezračevanje, uporabljajte čistilec zraka za filtriranje alergenov v zraku in ohranjajte čist zrak v zaprtih prostorih.
3. Izboljšajte imunost
Izboljšajte imunski sistem in zmanjšajte tveganje za okužbe dihal z ustrezno prehrano, zmerno vadbo in dovolj spanca.
Kardiovaskularne bolezni
1. Spremljajte krvni tlak
Med menjavo letnih časov redno spremljajte krvni tlak, da boste na tekočem s spremembami krvnega tlaka. Če krvni tlak močno niha, pravočasno poiščite zdravniško pomoč in pod vodstvom zdravnika prilagodite odmerek antihipertenzivnih zdravil.
2. Ohranite toplo
Oblačila pravočasno dodajte glede na vremenske spremembe, da se izognete zožitvi krvnih žil zaradi mraza in povečani obremenitvi srca.
3. Jejte pravilno
Nadzorovanje vnosa soli in uživanje več hrane, bogate s kalijem, kalcijem, magnezijem in drugimi minerali, kot so banane, špinača, mleko itd., lahko pomaga ohranjati stabilen krvni tlak.
Alergijske bolezni
1. Izogibajte se stiku z alergeni
Razumejte svoje alergene in se poskušajte izogibati stiku z njimi. Če ste na primer alergični na cvetni prah, zmanjšajte čas, preživet na prostem med sezono cvetnega prahu.
2. Preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog
Pod vodstvom zdravnika razumno uporabljajte antialergijska zdravila za lajšanje alergijskih simptomov. V primeru hudih alergijskih reakcij pravočasno poiščite zdravniško pomoč.
Čas objave: 18. april 2025